Zgodovina Kraji današnje občine Beltinci so prvič neposredno omenjeni v listini z letnico 1322, ki je shranjena v Listinskem arhivu v Madžarskem državnem arhivu v Budimpešti. Beltinci so že stoletja upravno in gospodarsko središče okolice, predvsem po zaslugi grofije, ki je imela sedež v beltinskem gradu.
Za posamezne kraje v občini so že iz začetka tega stoletja bile poznane naslednje značilnosti: sam kraj Beltinci je bil pomembno kupčijsko in obrtno središče bližnje okolice; za Bratonce je bilo značilno pridelovanje domačega jabolčnika in zelo razvito čebelarstvo; v Dokležovju je bilo razširjeno izdelovanje korit, tkanje domačega platna in ugodna kopališča ob Muri; v Gančanih je bila v tistem času omembe vredna reja bikov in sodarstvo; za Ižakovce je bila značilna pridobitna dejavnost ribolova raznih sladkovodnih rib; ribolov je bil značilen tudi za Melince; v Lipi pa je bilo razširjeno tkalstvo.
Nekatere teh dejavnosti so se ohranile še do danes. Posebej izstopa pletenje slamnatih izdelkov v Lipovcih. To je ena redkih ohranjenih domačih obrti v Prekmurju. Iz ržene slame izdelujejo domačini izdelke (doužnjeke, vazice, vrče, püjtrice, srčke, košarice, …) zaradi katerih prihaja v Lipovce mnogo izletnikov iz domovine in tujine. V Ižakovcih se vzpodbuja pridelava in obdelava lanu pa tudi druge dejavnosti kot npr. pletenje iz ličja, okraski in rože iz krep papirja. Sodarstvo v Gančanih je zelo znano po Sloveniji. Zadnje čase to tradicijo obnavljajo tudi na krajevni prireditvi. Od domačih obrti je značilno še pletenje košar, izdelovanje lesenih korit.
Spletno mesto za polno delovanje uporablja piškotke.
Spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Nekateri piškotki so bili morda že servirani v skladu z zakonodajo.
Za več informacij si preberite Pravilnik o piškotkih.
Ali se strinjate, da spletno mesto uporabi te piškotke?
