Vprašanje:  

Stranka nas sprašuje kaj pravzaprav pomeni uvedba instituta pravice delavcev do odklopa za prakso. Zanima jo ali je ta pravica nov institut, na kakšen način jo mora delodajalec uvesti v delovni proces in kaj storiti v kolikor delodajalec ne spoštuje pravice delavcev do odklopa.

Odgovor:

Pravica delavcev do odklopa je bila vpeljana v pravni red Republike Slovenije s spremembo Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 114/23 – ZDR – 1D). V prehodnih in končnih določbah ZDR – 1 je določeno, da morajo delodajalci sprejeti ustrezne ukrepe za udejanjanje pravice delavcev do odklopa v roku enega leta, torej najpozneje do 16. novembra 2024.

Preden bomo pojasnili institut pravice do odklopa s pravnega vidika poglejmo omenjeni institut z vidika varnosti in zdravja pri delu. Tako imenovana »kultura stalnega priklopa« pomeni veliko tveganje za varnost in zdravje zaposlenih. Raziskave[1] so pokazale, da razvoj sodobne informacijske tehnologije omogoča nove oblike organiziranja delovnega procesa, delavcem pa večjo svobodo pri usklajevanju zasebnega in poslovnega življenja. Kljub navideznemu boljšemu položaju delavcev, pa je potrebno biti pozoren, saj delavci pri sodobnih oblikah delovnega procesa delajo več in ne manj. Posledice »stalnega priklopa« so izgorelost, utrujenost, stres in podobna obolenja kar pa lahko vodi do resnih bolezenskih stanj delavcev. Torej vidimo, da razmah sodobnih informacijskih tehnologij lahko negativno vpliva na delavčevo življenje.

Institut pravice delavcev do odklopa je navidezno nov institut delovnega prava. Že do sedaj je bil v delovnopravni zakonodaji opredeljen delovni čas. Delovni čas je efektivni delovni čas, čas odmora med delom in čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Efektivni delovni čas pa je opredeljen kot delovni čas, ko delavec dejansko dela in je na razpolago delodajalcu in izvršuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Že namenska razlaga efektivnega delovnega časa nam pove, da je delavec dolžan izpolnjevati delovne obveznosti samo v efektivnem delovnem času. Torej po poteku efektivnega delovnega časa že do ureditve pravice delavcev do odklopa delavci niso bili dolžni izpolnjevati delovnih obveznosti, na primer odgovarjati na telefonske klice delodajalca oziroma službeno elektronsko pošto. Ker pa se je ugotovilo, da se omenjeno določilo v praksi velikokrat krši, se je zakonodajalec odločil in izrecno v ZDR – 1D opredelil pravico delavcev do odklopa.

Pravica do odklopa pomeni, da mora delodajalec delavcem zagotoviti, da delavec v času izrabe pravice do počitka, oziroma v času upravičenih odsotnostih z dela v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, ne bo na razpolago delodajalcu. Za namen konkretizacije omenjene določbe so morali delodajalci najpozneje do 16. novembra 2024 sprejeti ustrezne ukrepe.

Ukrepe, ki jih je dolžan sprejeti delodajalec s splošnim aktom se določijo s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma s podjetniško kolektivno pogodbo. Torej na podlagi usmeritev v kolektivni pogodbi so delodajalci dolžni sprejeti interne akte, kjer opredelijo ukrepe, ki so podlaga za konkretizacijo pravice delavcev do odklopa. Interni akt s katerim se opredelijo ukrepi za uveljavljanje pravice do odklopa je delodajalec dolžan posredovati v mnenje sindikatu pri delodajalcu. Če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, se interni akt pošlje v mnenje svetu delavcev. Sindikat oziroma svet delavcev mora podati mnenje v roku osmih dni. Delodajalec mora obravnavati in se opredeliti do mnenja sindikata oziroma sveta delavcev. Predlagamo pa, da se delodajalec pred sprejetjem internega akta posvetuje s predstavniki sindikata oziroma delavskim zaupnikom in že v fazi sprejemanja internega akta spoštuje in upošteva predloge predstavnikov sindikata oziroma sveta delavcev. O sprejetih ukrepih pa je delodajalec dolžan pisno obvestiti delavce na običajen način (npr. na oglasni deski, z uporabi informacijske tehnologije, ipd.). V kolikor delodajalec ne sprejme ustreznih ukrepov za zagotavljanje pravice delavcev do odklopa, lahko vsak delavec zaradi kršitve Zakona o delovnih razmerjih poda prijavo pristojnemu Inšpektoratu za delo. Za primer, ko delodajalec ne zagotavlja pravice delavcem do odklopa je predvidena globa, ki je odvisna od velikosti delodajalca.

Za lažje razumevanje pravice delavcev do odklopa bomo navedli nekaj praktičnih primerov. Družba IKEA je sprejela politiko odklopa od komunikacij (telefon, elektronska pošta) v času, ko delavec ne dela. Nadalje je družba DAIMLER uvedla funkcijo »pošta na dopustu«, ki delavcem omogoča, da nastavijo v elektronski pošti čas dopusta. V tem primeru elektronska pošta samodejno javi pošiljatelju, da je delavec na dopustu. Družba AXA je uvedla sistem, ki omogoča, da delavci v času od 20 ure zvečer do 7 ure zjutraj ter za vikend ne prejemajo elektronske pošte. Vsi zgoraj omenjeni delodajalci opažajo, da se je izboljšala zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih ter da se je pri delavcih uravnotežilo ravnovesje med poslovnim in zasebnim življenjem.

DRUŠTVO PARAGRAF

Če imate pravni problem oziroma pravno vprašanje, ga lahko zastavite na elektronski naslov: drustvo.paragraf@gmail.com. Pravno svetovanje je brezplačno.