Divjad
Poljski zajec, jerebica
Zaradi intenzivne kmetijske proizvodnje, ki zahteva intenzivno gnojenje in obdelavo polj s škropivi za zatiranje plevela in rastlinskih škodljivcev, se je sčasoma stalež poljskega zajca in jerebic zelo znižal, tako, da je jerebic in zajcev v svetu ob Muri dosti manj, kot pa še pred leti. Zaradi zmanjšanja naravnega okolja, se bo tendenca upadanja števila še nadaljevala, kar je tudi opaziti v ostalih državah Evrope, podobne konfiguracije pokrajine in razvoja kmetijstva.
Fazan
Zaradi možne ponovne naselitve tudi sedanje zmanjšanje števila fazanov na območju beltinske občine, zaradi posegov človeka v okolje, ni tako tragično. Danes je možno pod določenimi pogoji z umetno vzrejo na določeno območje preseliti novo populacijo fazanov, ki so v stanju ohraniti se v naravi tudi za daljše obdobje in ne samo do časa lova.
Srnjad
Živi v glavnem na obronkih murskih logov, kjer se občasno hodi prehranjevat tudi na njivske površine. Zaradi načrtne lovske nege, prilagodljivosti in obilne hrane se je srnjad dovolj razmnožila napram preteklim letom. Na območju beltinske občine populacija ni tako velika, da bi delala škodo, kot se to že dogaja na Goričkem.
Divja svinja
Živi v območju vlažnih in zamočvirjenih listopadnih gozdov. Ker nima naravnega sovražnika, se je na določenih območjih (Goričko) zelo razmnožila, posebno še, ker ima hrane v izobilju. Na območju beltinske občine v zadnjih dveh letih niso uplenili nobene divje svinje.
Ptiči
Siva čaplja (Ardea cinerea)
Življenjski prostor je gozdni sestav z bližino vode za lov rib, dvoživk in plazilcev.
Bela štorklja (Ciconia ciconia)
Živi v bližini urbanih krajev na vlažnih in močvirnih območjih, kjer najde dovolj hrane
(žabe, miši). Bela štorklja je eden od prepoznavnih simbolov širšega območja ob reki Muri. V Prekmurju ji pravimo »štrk«. Njeno preživetje je vezano na ohranjeno kulturno krajino, zato je v naravovarstvenem pogledu tudi simbol človekovega sožitja z naravo. Štorklja gnezdi na električnih drogovih, hišnih dimnikih in tudi na drevesih. V pokrajino ob Muri se vračajo iz leta v leto v mesecu marcu. V mesecu avgustu odletijo v toplejše kraje južne Afrike. V občini Beltinci jo najdemo po vseh naseljih. Po zakonu o lovu je bela štorklja v Sloveniji zaščitena.
Črna štorklja (Ciconia nigra)
Je bolj plahe narave in živi v območju poplavnih logov in težje prehodnih močvirij. Zaslediti jo je mogoče znotraj murskih inundacij.
Čopasti ponirek (Podiceps cristatus)
Gnezdi v stoječih globjih vodah obstoječih gramoznic, ki so bogate z ribami, s katerimi se prehranjuje.
Kragulj (Accipiter gentilis)
Živi v murskih logih, v katerih je sorazmerno varen in od kod hodi po plen v bližnja urbana naselja in na polja.
Skobec (Accipiter nisus)
Živi in se prehranjuje v istem okolju kot kragulj.
Navadna postovka (Falco tinnunculus)
Živi in se prehranjuje v istem okolju kot kragulj.
Sršenar (Pernis apivorus)
Gnezdi v svetlobnih murskih poplavnih logih.
Čigra (Sterna hirundo)
Gnezdi na dobro zavarovanih prodiščih sredi Mure v območju čiste vode bogate z ribami.
Trstni strnad (Emberizia schoeniclus) in veliki strnad (Emberizia calandra)
Prebivata v bližini naselij v dosegu močvirnega sveta in trstišč.
Dvoživke
Prevladujejo različne vrste žab ( sekulja, zelena rega, krastača, pisana žaba ), katerih življenjski prostor se je zelo zmanjšal z osuševanjem mokrih travnikov in s posegi na novo pridobljenih kmetijskih površin.
Rastlinstvo
Na območju občine Beltinci obstaja strnjen gozd le na območju Hraščice (Gančani) in obmurski logi znotraj visokovodnih nasipov ob reki Muri.
Gozdno zarast na območju občine Beltinci delimo na:
Gozd doba oz. hrasta (Quercus robur) in belega gabra (Robori Carpinetum) se razprostira v oddaljenosti približno 3 – 4 km od korita Mure in sicer na terenu, ki je že sorazmerno za 2 – 3 m višji od srednje gladine vode v koritu Mure. Za optimalno rast hrasta in gabra je najprimerneje, da se talna voda nahaja od - 2,00 do – 0,50 m pod terenom.
Ta gozdna združba daje obmurski panonski pokrajini tipičen izgled in predstavlja optimalno vetrobransko ravninsko bariero. Ker se ta združba nahaja v sorazmerno širokem sestavu, so jo v fazi meliorativnih posegov pogosto posekali. Omenjeni sestav raste v različnih kombinacijah tudi z nizkim nekvalitetnim grmičevjem, ki se je po posekih razraslo na njegovem robu.
Gozd črne jelše (Alnus glutinosa), vrb (siva – Salix cinerea, bela – Salix alba) in topola (Populus nigra) je tipična gozdna združba murskih poplavnih logov. Za ta log je značilna nekajkratna letna preplavitev kompletnega gozda ( tudi do višine 2 m ) in to za daljše obdobje (tudi nekaj mesecev). Po odtoku visoke vode v območje korit murskih rokavov pa vseeno ostane talna voda skoraj na terenu oz. se v najslabšem primeru nahaja na globini do pol metra pod površino. Glede na dolžino poplavne periode, se gozdni sestoj spreminja v kombinaciji drevja trstičja in šaša, oz. drevja in grmičevja.
Med grmovnicami, katerih ni veliko, najdemo predvsem ligustre in gabre : Hedera helix, Ligustrum vulgare, Sambucus nigra, Carpinus betulus itd.
Reka Mura
Mura izvira v Nizkih Turah v Avstriji in je dolga 444 km. V Dravo se izliva pri Legradu na hrvaškem. Iz alpske preide Mura v Sloveniji v nižinsko reko, za katero je bil nekdaj značilen širok rečni prostor, s številnimi vijugami, stranskimi rokavi, zatoki, prodišči, poplavnimi logi in mrtvicami. Danes je večji del reke speljan v stalno strugo, kljub temu pa še vedno najdemo ob Muri mnoge rastlinske in živalske vrste, ki so drugod zaradi uničujočega vpliva človeka že povsem izginile. V preteklosti je bilo na reki veliko mlinov, ki so imeli gospodarski pomen. Danes sta na reki Muri dva mlina, plavajoči mlin pa samo eden, v Ižakovcih. Zelo zanimivi so še zmeraj delujoči brodi, ki so do leta 1922 služili kot edini prevoz preko reke Mure. Občina Beltinci ima kar dva broda (od skupno štirih) v Ižakovcih in Melincih.
Park
Beltinci so se nekoč ponašali z dvema parkoma, z »velikim« in »malim«. Danes je delno ohranjen le veliki park okrog grajskega poslopja. Le-ta je nekoč meril 14 ha in je imel okrog 1600 drevesnih vrst, od teh polovico eksotov in 600 vrst grmičevja.
