Slovenija in Prekmurje letos praznujeta posebno obletnico. 17. avgusta namreč mineva 100 let priključitve Prekmurja k matični domovini in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Naši predniki so s svojimi pogumnimi dejanji tudi na ozemlju sedanje Občine Beltinci odločno pisali zgodovino slovenskega naroda. Danes je naša dolžnost, da se dostojno, spoštljivo ter odgovorno do zgodovinskih dejstev, velikanov slovenskega in prekmurskega naroda ter vseh Prekmurcev, ki so izkazali izjemen pogum in vizijo boljše prihodnosti za vse, obletnico ustrezno obeleži in proslavi. Zato bomo v zahvalo in počastitev dogodkov izpred 100 let postavili obeležje na lokaciji, kjer se je leta 1919 zbralo več kot 20.000 narodno zavednih Prekmurcev. Na takratnem ljudskem zborovanju so odločitev pariške mirovne konference iz 12. avgusta istega leta prepoznali kot priložnost, da odločno in glasno povedo, da so Prekmurci in s tem tudi Slovenci. Prav v naši občini je 17. avgusta 1919 vojska SHS, ki je po razpadu Avstro - Ogrske monarhije 12. avgusta zasedla Prekmurje, oblast predala civilni oblasti. Tako se je pri nas v Občini Beltinci rodilo Prekmurje kot del Slovenije.

Ob tej posebni obletnici je najmanj sto razlogov, da celotni Sloveniji in tudi širše, jasno in odločno sporočimo, da smo tukaj doma pošteni, delavni, prijazni, gostoljubni in ambiciozni ljudje, ki si prav tako kot vsi ostali Slovenci zaslužimo podpore in priložnosti, da s svojim delom in znanjem zagotovimo večjo blaginjo Prekmurju in celotni Sloveniji. Danes moramo mi pogumno stopati po poti povezovanja in z znanjem ter razvojno vizijo povezovati potenciale Prekmurja, Slovenije in Bruslja.

V želji ustvariti duh točno tistega dne, je skulptura zasnovana kot prostorska intervencija, ki simbolno poustvarja množico tistega dne. Z možnostjo vstopa v skulpturo lahko podoživimo gnečo in vrvež ter simbolno prisostvujemo dogodku. Kakor se je Prekmurje tistega dne združilo z matičnim narodom, tako se obiskovalec lahko združi z množico stebrov.

 Množico, ki je zrasla iz zemlje, na kateri tu stojimo in je z njo neločljivo povezana.

Množico, ki je na tem mestu vstala in zahtevala za svoj prav.

Množico, ki ponazarja plodnost in vitalnost svojega naroda.

Množica, ki na današnji dan meče isto senco, kot na ta dan pred 100 leti.

Kakor pa je množica navzven enotna in anonimna, je obenem sestavljena iz posameznih, vsaksebi različnih in edinstvenih elementov. Vsak od njih je samostojen člen celote, pokončen in ponosen, a s svojo odsevnostjo neločljivo povezan s sosedom ter okoljem, v katerem je. Enakopravni, a vendarle izpostavljeni člani množice pa so tri zaslužne osebe, ki so osrednji stebri, na prsih katerih se je priključitev in buditev narodne zavesti dogajala. Izpod rok priznanega akademskega kiparja Mirka Bratuše, so z bronastim kipom upodobljeni Ivan Jerič,  dr. Matija Slavič ter Jožef Klekl st., ki iz množice vizionarsko in ponosno zrejo v svet. Intervencija ni zasnovana kot klasični kip, temveč kot aktivna urbana oprema s pršilci za vodo, ki poleti hladijo zrak v parku, pri čemer je voda tudi simbol reke Mure, reke, ki kot pravi Klekl st. ne ločuje ampak povezuje, vodne pršice pa predstavljajo meglice nad mursko vodo.